Državni izpitni center · Splošna matura · Jesenski izpitni rok

Zgodovina – Izpitna pola 2

Narodna zgodovina · z uradnimi rešitvami
📅 Ponedeljek, 29. avgust 2022
⏱ 90 minut
🎯 60 točk · 25 nalog
Slovensko nacionalno preoblikovanje
1 V predmarčni dobi je bilo več poskusov izdajanja slovenskega časopisa. 3 točke
S tem poukom o vsakdanjih potrebah pa so razširile veselje do branja, s pesmimi, zgodovinskimi in jezikoslovnimi članki so budile slovensko zavednost in dramile najširše plasti naroda. /…/ Tako so postale »Novice« ona prva vez, ki je sklenila kranjske, štajerske, koroške in primorske Slovence. /…/ Združivši vse slovenske pisatelje v eno kolo, so »Novice« brez večjega hrupa zedinile Slovence tudi v enotni pisavi. Vir: Mal, J., 1993: Zgodovina slovenskega naroda, str. 363. Mohorjeva družba. Celje
1.1 Kateri je bil prvi slovenski poljudnostrokovni časopis?
Rešitev
Kmetijske in rokodelske novice
1.2 Opišite namen izhajanja tega časopisa.
Rešitev (ena od)
  • Časopis naj bi pomagal pri razvoju kmetijstva / obrti.
  • S časopisom so želeli poučevati ljudi o fiziokratskem kmetovanju / obrtnih veščinah.
  • Časopis naj bi imel vzgojno vlogo.
  • Časopis je bil namenjen širokim krogom bralstva.
1.3 Pojasnite vlogo tega časopisa v narodnem gibanju.
Rešitev (ena od)
  • Pomagal je pri utrjevanju narodne identitete.
  • Širil je uporabo slovenskega jezika / nove pisave gajice.
  • Časopis so brali v vseh deželah (naseljenih s Slovenci), zato je imel povezovalno vlogo.
  • Širil je uporabo besed Slovenija in Slovenci in tako označeval slovenski etnični prostor.
  • Članki o izvoru Slovencev so pomagali ustvarjati narodno zgodovino.
2 Leta 1848 je slovensko nacionalno gibanje iz kulturnega preraslo v politično. 3 točke
Ob ustanovitvi društva Slovenija 20. aprila na Dunaju so njegovi člani sprejeli peticijo, v kateri so jasno zahtevali združeno Slovenijo, uvedbo slovenskega jezika v šole in urade ter nasprotovali vključitvi v Nemško zvezo. Vir: Slovenska novejša zgodovina, str. 25. Mladinska knjiga. Ljubljana, 2005
2.1 Navedite ime političnega programa Slovencev leta 1848.
Rešitev
Zedinjena Slovenija
2.2 Kakšen položaj slovenskega jezika je zahteval program?
Rešitev (ena od)
  • Slovenski jezik naj postane uradni jezik.
  • Slovenski jezik naj postane učni jezik v šolah.
2.3 Pojasnite, zakaj peticijsko gibanje ni bilo najbolj uspešno.
Rešitev (ena od)
  • Še vedno je prevladovala deželna zavest.
  • Program se jim je zdel preveč radikalen.
  • Nekateri avtorji programa so želeli združitev s Hrvati in Čehi.
  • Kmetje so se v večini zanimali le za odpravo fevdalizma.
  • Programu so nasprotovali Nemci na Slovenskem.
3 V času Bachovega absolutizma je narodno gibanje znova delovalo le na kulturnem področju. Obkrožite tri pravilne trditve, povezane s tem obdobjem na Slovenskem. 3 točke
A – Oblasti so prepovedale vsa politična društva in časopise iz revolucionarnega leta 1848.
B – Na Dunaju je bila ustanovljena Družba svetega Mohorja, ki je izdajala slovenske knjige.
C – Slomškovo delovanje je bilo pomembno za širjenje slovenstva na južnem Štajerskem.
D – Po konkordatu s cerkvijo leta 1855 so nadzor nad osnovnimi šolami dobile župnije.
E – Ustanovljen je bil ljubljanski licej in s tem višja šola v Ljubljani.
F – Janez Bleiweis je v tem obdobju izdal zemljevid slovenskega ozemlja.
Za 3 pravilne 3 t. · za 2 → 2 t. · za 1 → 1 t.
4 Leta 1861 so bile na Slovenskem prve volitve v deželne zbore. 2 točki
Prve volitve v deželne zbore marca 1861 so bile sicer zelo žive, toda nikakor še niso imele značaja pripravljenega in organiziranega boja med političnimi strankami. Zlasti slovenska stranka na volitve ni bila pripravljena /…/. Vse je bilo prepuščeno posameznim zavednim Slovencem /…/. V splošnem sta se pri volitvah prepletali dve vrsti boja: boj med liberalnimi in konservativnimi ali klerikalnimi nazori in boj za pravice slovenščine oziroma proti njim. Vir: Gestrin, F., Melik, V., 1966: Slovenska zgodovina: od konca osemnajstega stoletja do 1918, str. 137. DZS. Ljubljana
4.1 Navedite politični skupini, ki sta nastopili na deželnozborskih volitvah 1861.
Rešitev (ena od)
  • konservativci / klerikalci / katoliški in liberalci
  • narodnjaki in ustavoverci
  • narodna stranka in nemški liberalci / ustavoverna stranka
4.2 Pojasnite razloge za volilni neuspeh Slovencev na teh volitvah.
Rešitev (dve od)
  • Slovenci na volitve niso bili pripravljeni.
  • Volilni okraji so bili začrtani tako, da so prevladovali nemški kandidati.
  • Značilen je bil kurialni volilni sistem.
  • Med Slovenci je manjkalo ustreznih kandidatov.
  • Slovenci so imeli neizdelan politični program.
  • Politična propaganda je bila neizdelana.
  • Volitve so bile prepuščene posameznim zavednim Slovencem.
5 V ustavni dobi je središče narodnega delovanja postala Ljubljana, k čemur so pripomogla na novo ustanovljena društva. Imenujte prvo slovensko knjižno založbo. 1 točka
Takrat se je uveljavila založniška politika, /…/ da naj /…/ ne bo niti akademija znanosti niti založba šolskih knjig, temveč ustanova, ki z izdajanjem znanstvene in leposlovne literature zadovoljuje kulturne potrebe širokega občinstva na višji ravni. Vir: Slovenska kronika XIX. stoletja. 1861–1883, str. 67. Nova revija. Ljubljana, 2003
Rešitev (ena od)
  • Slovenska matica
  • Družba sv. Mohorja / Mohorjeva družba
6 Središče slovenskega kulturnega življenja so po letu 1861 postale čitalnice. 2 točki
To so bile prireditve, ki so imele na programu igre, recitacije, petje, koncertne nastope, predavanja … in so se navadno končale s plesom. Na ta način so postale čitalnice zbirališče slovenskih izobražencev in meščanstva ter nepogrešljivo prizorišče narodne prebuje, prostor, kjer se je meščanstvo privadilo slovenski besedi /…/, torej povsod tam, kjer je do takrat /…/ nesporno kraljevala nemščina. Vir: Slovenska kronika XIX. stoletja. 1861–1883, str. 25. Nova revija. Ljubljana, 2003
6.1 Katera družbena skupina je prevladovala v čitalnicah?
Rešitev (ena od)
  • meščanstvo
  • izobraženci
6.2 Pojasnite pomen čitalniškega delovanja.
Rešitev (dve od)
  • V čitalnicah se je krepila slovenska narodna zavest.
  • Slovenščina se je uveljavila kot pogovorni jezik (poleg nemščine).
  • Čitalnice so bile središče narodnega prebujenja.
  • V čitalnicah so se razvijale slovenske kulturne dejavnosti.
7 Slovenske dežele so se v 19. stoletju začele hitreje gospodarsko razvijati. Pri reševanju si pomagajte s sliko 4 v barvni prilogi. 3 točke
Navdušenje nad železnico pa je bilo tako nesporno in enoglasno le na površini. Posamezniki /…/ so se namreč prav dobro zavedali, da bo imela izgradnja železniške mreže globoke in celo nepredvidljive socialne in gospodarske posledice. Vir: Slovenska kronika XIX. stoletja. 1800–1860, str. 383. Nova revija. Ljubljana, 2005
7.1 Katero dejavnost je pospešila gradnja železnice v Posavju?
Rešitev
premogovništvo / izkop premoga
7.2 Naštejte tri pozitivne posledice prihoda železnice v slovenske dežele.
Rešitev (tri od)
  • razvoj železarstva
  • razvoj premogovništva
  • hitra industrializacija krajev ob železnici
  • širjenje trgovine
  • hitrejši pretok blaga
  • hitrejši pretok ljudi
  • nova delovna mesta
  • razvoj mest in krajev ob železnici
  • povezanost s svetom
7.3 Pojasnite, zakaj je imela železnica za kmete negativne gospodarske posledice.
Rešitev (ena od)
  • Železnica je uničila stare oblike prevozništva (furmanstvo / brodarstvo / splavarstvo).
  • Kmetje so izgubili dodaten vir zaslužka, ustvarjen s prevozništvom.
  • Tuji pridelki so bili velika konkurenca domačim.
  • Uvoz cenejših kmetijskih pridelkov je povzročil padec cen domačega žita.
  • Kmetje so kupovali cenejše industrijske izdelke, kar je povzročilo propad domače obrti.
8 V drugi polovici 19. stoletja in na prehodu v 20. stoletje se je na Slovenskem širila industrializacija. Pri reševanju si pomagajte s sliko 4 v barvni prilogi. Povežite kraje z industrijskimi obrati tako, da na črto v levem stolpcu vpišete ustrezno črko iz desnega stolpca. 3 točke
Kraj Industrijski obrat Odgovor
Vevče B – papirnica B
Ruše E – kemična industrija E
Tržič A – tovarna čevljev Petra Kozine A
Prebold F – bombažna predilnica F
Celje C – tovarna emajlirane posode C
Dvor pri Žužemberku D – železarstvo D
Za 6 pravilnih 3 t. · za 5–4 → 2 t. · za 3–2 → 1 t.
9 Agrarna kriza je ob koncu 19. stoletja povzročila izseljevanje iz slovenskih dežel. 2 točki
Preglednica 1: Naravno in dejansko gibanje prebivalstva v obdobju 1870–1910
Dežela Naravni prirastek (abs.) Dejanski prirastek (abs.) Migracijski saldo (abs.)
Sp. Štajerska +147.427 +52.080 −95.347
Južna Koroška +52.566 +36.512 −16.054
Kranjska +169.237 +44.746 −124.491
Goriška +94.068 +42.309 −51.759
Istra* +53.623 +44.451 −9.172
Vir: Cvirn, J., Studen, A., 2010: Zgodovina 3, str. 157. DZS. Ljubljana
9.1 Iz katerih dveh slovenskih dežel se je izselilo največ prebivalstva?
Rešitev (dve od)
  • Kranjska
  • Štajerska
  • Goriška
9.2 Pojasnite, kako je agrarna kriza vplivala na izseljevanje prebivalstva.
Rešitev (dve od)
  • Zaradi zadolženosti so kmetje izgubili kmetije / posestva.
  • Premajhne kmetije niso mogle preživeti vsega prebivalstva.
  • Prevladovala je razdrobljena posest.
  • Majhna produktivnost je prisilila ljudi k izseljevanju.
  • Pri kmetih je bilo pomanjkanje kapitala.
  • Kmetije so se prepočasi modernizirale.
10 Proti koncu 19. stoletja so na Slovenskem nastajale različne politične stranke, ki so si prizadevale pridobiti čim več volivcev. Obkrožite črko pred izbrano politično stranko (A ali B), nato odgovorite na podvprašanja. 4 točke
Voditelj KNS Ivan Šusteršič v memurandumu Francu Ferdinandu:
»Naš državno pravni program je trializem. Zavzemamo se zanj ne le iz narodnih, temveč tudi iz dinastičnih vzrokov; kajti pretežna masa slovenskega ljudstva je cesarju zvesta in stremi za veliko, mogočno monarhijo pod žezlom habsburške dinastije. /…/« Vir: Brodnik, V., in drugi, 2020: Zgodovina 3: dolgo 19. stoletje, str. 178. Mladinska knjiga. Ljubljana
Program Narodno napredne stranke za Kranjsko:
»1. /…/ Končni smoter stranke je, da pribori narodu svobodno nacionalno življenje in kulturno blagostanje /…/, gospodarsko osamosvojitev in socialno pravičnost na podlagi enakopravnosti vseh stanov.
2. Stranka zahteva vsled tega kot temeljni postulat slovenskega naroda narodno avtonomijo, katere končni cilj bodi Zedinjena Slovenija in združitev s Hrvatsko. /…/« Vir: Brodnik, V., in drugi, 2020: Zgodovina 3, str. 179. Mladinska knjiga. Ljubljana
Kriterij A – Katoliška narodna stranka B – Narodno napredna stranka
10.1 Letnica nastanka 1892 1894
10.2 Volilna baza (ena od)
  • duhovščina
  • kmetje
  • obrtniki
  • meščanstvo
  • vaški mogotci / veljaki
  • inteligenca / izobraženci
10.3 Programska izhodišča (dve od)
  • enakopravnost Slovencev z drugimi narodi monarhije
  • uskladitev z načeli katoliške vere
  • izboljšanje položaja kmetov / delavcev
  • reševanje socialne problematike
  • splošna (moška) in enaka volilna pravica
  • narodna avtonomija / Združena Slovenija
  • pravna država
  • gospodarski razvoj Slovencev
  • (po letu 1907) strokovno organiziranje delavstva
  • splošna in neenaka (moška) volilna pravica
10.4 Stališče do jugoslovanskega vprašanja (ena od)
  • Stranka je zahtevala trialistično preoblikovanje monarhije / trializem.
  • Za južne Slovane znotraj Avstro-Ogrske so zahtevali enak status, kot sta ga imeli Madžarska / Avstrija.
  • Stranka je zagovarjala neoilirizem / povezovanje z južnimi Slovani.
  • Zagovarjali so tesno sodelovanje s Hrvati.
  • Zagovarjali so sodelovanje vseh avstro-ogrskih Slovanov na gospodarskem / kulturnem / političnem področju.
Razvoj slovenskega naroda v 20. stoletju
11 Vihar prve svetovne vojne je leto dni po sarajevskem atentatu zajel tudi slovensko ozemlje. 2 točki
Ko je Italija 2. avgusta 1914 objavila nevtralnost, ni pozabila omeniti, da bo /…/ zaščitila nacionalne interese in zahtevala ozemeljske kompenzacije. Po drugi strani pa je že 5. avgusta prišlo do prvih stikov med Italijo in antanto, v katerih je Italija okvirno postavila svojo ceno za vstop v vojno na strani antante. Vir: Simić, M., 1998: Po sledeh soške fronte, str. 10. Mladinska knjiga. Ljubljana
11.1 Kakšna je bila »cena«, ki jo je Italija postavila za vstop v vojno na strani antante?
Rešitev
Italija je za vstop v vojno na strani antante zahtevala veliko ozemlja.
11.2 Pojasnite, zakaj je soška fronta sinonim za eno od najtežjih vojskovanj v prvi svetovni vojni.
Rešitev (dve od)
  • Vojskovanje je potekalo v visokogorju.
  • Boji so potekali v težkih podnebnih / vremenskih razmerah.
  • V visokogorju so gradili utrdbe in zaklonišča / kaverne.
  • Za potrebe oskrbe bojišč so gradili gorske ceste (»mulatjere«) / železnice / žičnice.
  • Za potrebe avstro-ogrske vojske je bila zgrajena cesta na Vršič.
  • Vojskovanje je zahtevalo velikansko število žrtev.
12 Številni vojaki so bili med vojaškimi spopadi odpeljani v vojno ujetništvo. 2 točki
Ko pa je izbruhnila vojna, se je začela drzna gradnja vojaške ceste čez prelaz Mojstrovka; vojaške oblasti so za delo pripeljale 12 000 ruskih vojnih ujetnikov /…/. Vir: Slovenska kronika XX. stoletja. 1900–1941, str. 174. Nova revija. Ljubljana, 2005
12.1 Kakšna je bila vloga vojnih ujetnikov na soški fronti?
Rešitev (ena od)
  • Vojni ujetniki so gradili ceste / železnice za potrebe vojske.
  • Vojni (ruski) ujetniki so gradili cesto čez prelaz Vršič / idrijsko železnico.
  • Vojne ujetnike so uporabljali kot delovno silo.
  • Vojni ujetniki so opravljali kmetijska in obrtna dela.
  • Vojni ujetniki so se ukvarjali tudi s slikarstvom / glasbo / gledališčem.
12.2 Kateri spomenik na sliki 1 še danes spominja na njihovo vlogo v času prve svetovne vojne?
Rešitev (ena od)
  • ruska kapelica (na Vršiču)
  • kapelica na Vršiču
13 Med vojno so se začela prizadevanja za novo jugoslovansko državo. Poslanci dunajskega državnega zbora, povezani v Jugoslovanski klub, so jo predstavili v Majniški deklaraciji. 2 točki
13.1 Kakšen je bil odziv Slovencev na Majniško deklaracijo?
Rešitev (ena od)
  • Slovenci so izražali podporo (z deklaracijskim gibanjem).
  • Sledilo je množično zbiranje podpisov.
  • Organizirali so velike ljudske shode / zbore / tabore.
  • Podporo majniški deklaraciji so pošiljali tudi vojaki s front.
  • Podporo majniški deklaraciji so izrekle vse slovenske politične stranke.
13.2 Pojasnite, zakaj so Slovenci rešitev narodnega vprašanja v tem času videli v povezavi z južnoslovanskimi narodi habsburške monarhije.
Rešitev (ena od)
  • Slovenci so rešitev v povezovanju videli zaradi pritiska germanizacije / razmerja političnih sil.
  • Združeni bi lažje dosegli več narodnih / političnih pravic.
  • Na to rešitev je vplivala tudi krepitev jugoslovanske ideje.
14 Država SHS je imela številne probleme, zato so na podlagi krfske deklaracije ustanovili Kraljevino SHS. Pri reševanju si pomagajte s sliko 5 v barvni prilogi. 2 točki
14.1 Navedite natančen datum nastanka Kraljevine SHS.
Rešitev
1. 12. 1918
14.2 Kateri dve državi sta se združili v Kraljevino SHS?
Rešitev (obe)
Država SHS in Kraljevina Srbija (in Črna gora)
15 Na mirovni konferenci v Parizu je bilo odločeno, da bo v Celovški kotlini izveden plebiscit. Pri reševanju si pomagajte s sliko 6 v barvni prilogi. 2 točki
Po odprtju demarkacijske črte se je /…/ okrepila avstrijska propaganda, ki je poudarjala zgodovinsko navezanost Koroške na Avstrijo, /…/ gospodarsko odvisnost južne Koroške od centrov v osrednjem delu dežele /…/. Vir: Slovenska kronika XX. stoletja. 1900–1941, str. 248. Nova revija. Ljubljana, 2005
15.1 Razložite, kako je bila na podlagi mirovne konference razdeljena Celovška kotlina.
Rešitev
Celovška kotlina je bila razdeljena na cono A (pod jugoslovansko upravo) in cono B (pod avstrijsko upravo).
15.2 Pojasnite, zakaj so se Slovenci na plebiscitu odločili za Avstrijo.
Rešitev (ena od)
  • Avstrijska propaganda je bila v primerjavi z jugoslovansko boljša.
  • Avstrija je bila v političnem in gospodarskem smislu naprednejša od Jugoslavije.
  • Jugoslovanska stran se je premalo zavzemala za reševanje koroškega vprašanja.
  • Slovenci so bili tradicionalno navezani na avstrijski prostor.
  • Avstrija je Slovencem obljubljala manjšinske pravice.
  • Bali so se srbskega militarizma / unitarizma.
16 Vstop slovenskih dežel v novo državo je prinesel nove možnosti za ekonomski razvoj. Pri reševanju si pomagajte s sliko 7 v barvni prilogi. 2 točki
16.1 Naštejte tri industrijske panoge, v katerih je bil slovenski delež najvišji.
Rešitev
tekstilna, železarska, papirna
16.2 Razložite, zakaj je nazadovala živilska industrija na slovenskem ozemlju.
Rešitev
Živilska industrija je nazadovala zaradi hude konkurence kmetijskih pridelkov / surovin (iz južnega dela države).
17 Po politični krizi v Kraljevini SHS je kralj Aleksander Karađorđević razpustil parlament, imenoval novo vlado in preimenoval državo v Kraljevino Jugoslavijo. Povežite značilnosti posameznega obdobja države tako, da na črto v levem stolpcu vpišete ustrezno črko iz desnega stolpca. 3 točke
Značilnost Odgovor
uzakonjen narodni unitarizem B – Kraljevina Jugoslavija
oktroirana ustava B – Kraljevina Jugoslavija
banovine B – Kraljevina Jugoslavija
uvedena diktatura kralja B – Kraljevina Jugoslavija
vidovdanska ustava A – Kraljevina SHS
33 administrativnih enot/oblasti A – Kraljevina SHS
Za 6 pravilnih 3 t. · za 5–4 → 2 t. · za 3–2 → 1 t.
18 V letih med obema vojnama smo Slovenci dobili pomembne institucije. Katero še danes pomembno institucijo smo dobili Slovenci tik pred začetkom vojne? 1 točka
Naslednje leto se je začela gradnja knjižnice /…/, ki je bila končana leta 1941 /…/. Stavbo /…/ je leta 1932 projektiral arhitekt Jože Plečnik /…/. Vir: Slovenska kronika XX. stoletja. 1900–1941, str. 410. Nova revija. Ljubljana, 2005
Rešitev
Narodna in univerzitetna knjižnica / NUK
19 Po kapitulaciji Kraljevine Jugoslavije leta 1941 so si nemški, italijanski in madžarski okupator razdelili tudi slovensko ozemlje. Pri reševanju si pomagajte s sliko 8 v barvni prilogi. Obkrožite črko pred izbranim okupatorjem (A ali B) in v obliki krajšega razmišljanja odgovorite na vsa vprašanja. 5 točk
Okupatorji so uvajali vojno gospodarstvo in si prizadevali, da bi z zasedenih ali priključenih območij dobili čim več gmotnih dobrin za potrebe svojih vojskujočih se držav. /…/ nemški okupator si je prilastil gospodarsko razvitejša in tudi poljedelsko in vinogradniško najrodovitnejša območja. /…/ Tudi večina večjih premogovnikov je bila na nemškem zasedbenem območju. Italijanskega okupatorja, ki ni dobil želenih trboveljskih revirjev, /…/ je zaradi pomanjkanja lesa in premoga v Italiji vsaj v začetku lahko tolažilo veliko gozdno bogastvo /…/. Vir: Slovenska novejša zgodovina, str. 590–591. Mladinska knjiga. Ljubljana, 2005
Kriterij A – Nemški okupator B – Italijanski okupator
Zasedeno ozemlje (ena od)
  • Gorenjska, Štajerska (Koroška, Posavje)
  • severni del Dravske banovine / Slovenije
  • Dolenjska, Notranjska (Ljubljana), Bela krajina
  • južni del Dravske banovine / Slovenije / Ljubljanska pokrajina
Izkoriščanje gospodarskega potenciala (ena od)
  • Zasežen je bil velik del premoženja.
  • Razvijali so industrijo, ki je podpirala oboroževanje.
  • Izkoriščali so rudnike.
  • Izkoriščali so delovno silo (prisilno delo).
  • Izvedli so prisilno mobilizacijo.
  • Izkoriščali so bogate zaloge lesa.
  • Kmetijske površine so bile slabše izkoriščene, posebej na območjih spopadov.
Odnos do slovenskega jezika (ena od)
  • Začela se je nasilna germanizacija.
  • V šolah / upravi je bila slovenščina prepovedana.
  • Vsa slovenska imena so bila ponemčena.
  • Uničevali so slovenske knjige.
  • Italijanizacija je bila postopna.
  • V uradno poslovanje je bila uvedena dvojezičnost.
  • Pouk v šolah je bil v slovenščini.
  • Dovolili so kulturno delovanje in dvojezični tisk.
Ukrepi proti odporniškemu gibanju (dve od)
  • internacija / izgon v koncentracijska taborišča
  • aretacije / zapori
  • streljanje talcev
  • požiganje vasi / domov
  • izgon Slovencev
  • vpoklic v nemško vojsko
  • internacija / izgon v koncentracijska taborišča
  • aretacije / zapori
  • streljanje talcev
  • požiganje vasi / domov
Kolaboracija z okupatorjem (ena od)
  • Nemci so sprejeli sodelovanje Slovencev na ozemlju Ljubljanske pokrajine.
  • Za predsednika pokrajinske uprave so imenovali Leona Rupnika.
  • Dovolili so ustanovitev Slovenskega domobranstva.
  • Italijanske oblasti so dovolile oboroževanje enot / vaških straž / protikomunistične milice (MVAC).
  • Vaške straže so se skupaj z italijanskimi enotami borile proti partizanom.
20 Takoj po okupaciji so se pojavile pobude za upor proti okupatorju, vendar sta imela revolucionarni in meščanski tabor glede tega različne poglede. 2 točki
Proti okupatorju je treba vršiti neizprosno oboroženo akcijo. Vir: Osvobodilna fronta. Leto II, št. 1, str. 1 (v začetku januarja 1942)
Slovenci na zasedenem ozemlju naj mirno čakajo na navodila. Na pozive jugoslovanskih oblasti naj vsi Slovenci takoj store, kar je v njihovi moči, da bo vsako delo strnjeno in uspešno. Vir: Jernejčič, R. A., 2000: Zgodovina na maturi, str. 71. DZS. Ljubljana
20.1 Pojasnite razliko med taboroma v odnosu do okupatorja.
Rešitev
Revolucionarni tabor je želel začeti oborožen odpor, medtem ko se je meščanski tabor odločil za taktiko čakanja / navodila jugoslovanske vlade.
20.2 Katera politična skupina je prevzela vodilno vlogo v boju proti okupatorju?
Rešitev (ena od)
  • Komunistična partija / komunisti
  • Osvobodilna fronta / osvobodilno gibanje
21 Leta 1944 je že bilo mogoče slutiti konec vojne. Glavno breme pri osvoboditvi so nosile partizanske enote. Pri reševanju si pomagajte s sliko 9 v barvni prilogi. Obkrožite črke pred tremi pravilnimi trditvami. 3 točke
A – Partizanske enote so se ob pomoči zaveznikov preoblikovale v Jugoslovansko armado.
B – Glavna smer umikanja nemških in kvizlinških enot je bila v smeri Maribor–Šentilj.
C – Trst so osvobodile anglo-ameriške sile.
D – V sklepnih operacijah je bila 5. maja v Ajdovščini imenovana narodna vlada Slovenije.
E – Ljubljana je bila osvobojena v zadnjih dneh aprila 1945.
F – Nemške enote so se vdale pri Topolščici, po koncu vojne v Evropi.
Za 3 pravilne 3 t. · za 2 → 2 t. · za 1 → 1 t.
22 Takoj po drugi svetovni vojni se je v Sloveniji zamenjala oblast. Pojasnite, kako so potekale prve povojne svobodne volitve. 1 točka
Rešitev (ena od)
  • Opozicija na volitvah ni sodelovala.
  • Lista, ki je sodelovala na volitvah, se je imenovala Ljudska fronta.
  • Na voljo sta bili le dve skrinjici.
  • Črne skrinjice so bile nameščene za volivce, ki se niso strinjali z edino stranko na volitvah.
  • Na teh volitvah so lahko volile ženske.
  • Zaradi velike nepismenosti so volili s kroglicami.
  • Na volitvah so se dogajale nepravilnosti.
23 Povojna Jugoslavija je imela od leta 1945 v imenu oznako »federativna«, a je bila prva povojna leta zelo centralizirana. 2 točki
Minister zvezne vlade Edvard Kocbek je 27. februarja 1946 v svoj dnevnik zapisal: »Tomaž Furlan je poslal najprej slovenski akt, ki so ga vrnili s pripombo: Službeni jezik srpski.« Vir: Gabrič, A., Režek, M., 2011: Zgodovina 4, str. 196. DZS. Ljubljana
23.1 Zakaj je Slovenijo motila centralizirana gospodarska politika?
Rešitev (ena od)
  • Slovenija je kot najbolj razvita republika plačevala največji delež v zvezni proračun, iz njega pa je dobila (relativno) najmanj.
  • Ker je zaviral razvoj najbolj razvitih delov države.
23.2 Pojasnite, kakšen položaj je imel slovenski jezik v tem času.
Rešitev (ena od)
  • Slovenščina je postala uradni državni jezik.
  • Slovenščina se je lahko uporabljala v državnih ustanovah.
  • Slovenščina je bila izrinjena iz vojaškega izrazoslovja / nekaterih osrednjih državnih uradov / ustanov.
  • V Sloveniji so bili plakati / napisi v srbohrvaščini.
  • Srbohrvaščino so uporabljali na filmskih plakatih / v podnapisih v kinu / reklamah / prospektih.
24 Zaradi vedno večjih nesoglasij in nezmožnosti doseči v Jugoslaviji kakršenkoli dogovor, si je Demos za cilj zastavil osamosvojitev Slovenije. Pri reševanju si pomagajte s sliko 10 v barvni prilogi. 2 točki
Slika 3: Objekt mejnega prehoda na Holmcu po spopadih med slovenskimi obrambnimi silami in JLA, 28. 6. 1991
24.1 S katerim dogodkom so se Slovenci leta 1990 odločili za izstop iz Jugoslavije?
Rešitev
plebiscit
24.2 Pojasnite, kako je poskušala Jugoslavija preprečiti osamosvojitev Slovenije.
Rešitev (ena od)
  • Sledila je 10-dnevna vojna.
  • Jugoslavija je osamosvojitev poskušala preprečiti z oboroženim napadom.
25 Naštetim dogodkom dodajte ustrezno letnico: 1917, 1921, 1934, 1941, 1948, 1961. 3 točke
Rešitev
1961 prvo srečanje gibanja neuvrščenih v Beogradu
1917 »čudež pri Kobaridu«
1948 spor Jugoslavije z informbirojem
1921 sprejetje vidovdanske ustave
1941 ustanovitev Osvobodilne fronte slovenskega naroda (OF)
1934 atentat na kralja Aleksandra Karađorđevića v Marseillu
Za 6 pravilnih 3 t. · za 5–4 → 2 t. · za 3–2 → 1 t.